Kdaj postaneš teoretik zarot? Ko te nekaj zanima, pa se nikakor ne moreš dokopati do verodostojnih podatkov o tej zadevi. Ko je uradna verzija obupno pomanjkljiva, za lase privlečene pa zadovoljivo pojasnijo prav te pomanjkljivosti. In ko imaš na voljo več razlag, pa nobeni ne moreš povsem verjeti. Vsaka ima svoje luknje in svoje obrazložitve, obenem pa druga drugo izključujejo.
Nedavno se je dolenjski Slovenec pred gostilno zapletel v prepir z vsaj enim dolenjskim Romom, ki ga je udaril. Kot smo izvedeli mnogo kasneje, je bil Slovenec mrtvo pijan in zadet. Od udarca, slabega ravnotežja in slabih refleksov je padel, udaril z glavo ob tla in umrl. Ob teh skopih podatkih pa so nam javna občila na to temo natrosila kup modrovanj in nas pustila s kupom vprašanj. Baje je prišel Slovenec reševat sina, ki so mu grozili Romi. Je – glede na stanje, v katerem je bil – prišel peš ali z avtom? Je bil dotični Rom del skupine, ki je grozila sinu? Kje je bil v času udarca sin? Zakaj je bil udarca sprva osumljen Rom, ki ga priče niso videle udariti? Zakaj je ta Rom še vedno osumljen, čeprav so priče pokazale na drugega? Zakaj se je vladi vsled te nesrečne posledice sicer povprečnega gostilniškega pretepa tako mudilo spremeniti kazensko zakonodajo? Zakaj je to izvedla površno? Zakaj zdaj, ko se je prah nekoliko polegel, posledice površnosti pa že kažejo zobe, zakona ne izboljša? S čim se bodo preživljali slovenski Slovenci in slovenski Romi, ki so jim za poravnavo preteklih kazni pobrali socialne prispevke in jih s tem dobesedno prisilili v izvrševanje kaznivih dejanj? … To so vprašanja, ki si jih lahko postavimo, če ne živimo na Dolenjskem in o dogodku vemo le to, s čemer so nam postregla javna občila.
Nedavno sem na Fb naletel na zapis Simone Rebolj z dne 17. 1. o slavnem gostilniškem pretepu. Pod zapisom je povezava na članek o morebitnih ozadjih istega dogodka na portalu Zanima.me. Oba govorita o dobičkonosni mednarodni trgovini z mamili, orožjem in belim blagom, v katero naj bi bili vpeti nekateri Romi, mnogi lokalni veljaki slovanskega rodu in kot manj pomemben preprodajalec mamil tudi pokojni. V teh dveh prispevkih nihče ne trdi, da vse ve ali razume. Prav tako je bralcem prepuščeno, čemu in koliko verjeti. A kljub temu odgovorita na več vprašanj kot novinarji bolj imenitnih javnih občil …
Vsak novinar, ki si zasluži ta naziv, pozna nekoga, ki pozna nekoga, ki je govoril z nekom, ki je bil takrat pred tisto gostilno ali v njej. Pa kljub temu zgolj modrujejo in tepejo kozla po senci. Če so takšne luknje v razumevanju naših majhnih krajevnih špetirov, kakšne so šele v razumevanju dogajanja na svetovni šahovnici vedno bolj zmešanih 'velemojstrov', o katerem naši vrli novinarji vedo skoraj izključno to, do česar so se dokopali iz agencijskih novic …
Zakaj naj bi Donald obglavil Venezuelo. Uradne razlage, s katerimi nam strežejo javna trobila, govorijo o: mamilih, ki naj bi od tam v ZDA prihajale z Nicolasovo pomočjo; težki nafti, ki je ZDA zlepa in poceni ne dobijo dovolj za svoje rafinerije; ter Nicolasovemu bratenju s 'hudobnimi' Kitajci, Rusi in Iranci.
Mamila so prozorna razlaga. Mamila prihajajo v ZDA iz kupa držav. Bogati, vplivni in ugledni Združenodržavčani služijo z njimi prav tako kot latinskoameriški mafijci. Zaprtje ene tihotapske poti jim je kvečjemu v nadlego … Zgodbo o nafti so ovrgli sami naftni mogotci. ZDA ne bodo vlagale v ponovni zagon venezuelskega naftnega gospodarstva … S Kitajci in Rusi se brati tudi sam Trump. Iran mu gre na živce, ker tamkajšnji trinogi ne mislijo z njegovo, ampak s svojimi glavami. A zakaj bi zaradi tega napadel Venezuelo?
Neuradne razlage krivijo padec Donaldove priljubljenosti v javnomnenjskih raziskavah, ki se mu ga je zdelo najlažje dvigniti z dobro vojno, užaljenost, ker ga je Nicolas oponašal, in preusmerjanje pozornosti z Jeffreyevih dosjejev.
Prav slednje je rdeča nit dolgega zapisa Saše Cecija na Fb z dne 19. 1.. Dosjeje bi morali menda objaviti prav na dan, ko so ugrabili Nicolasa. Ker pa je to enkraten dogodek, čeprav eksploziven, naj bi za podaljšanje neobjave v naslednjih dneh skrbeli agenti ICE s pobijanjem Minnesotčanov, ki se jim znajdejo na poti, pa rožljanje z zavzetjem Grenlandije in Kanade, priprave na napad na Iran ter druge blaznosti. Je to res? Ne vem. Je bolj prepričljivo od uradnih razlag? Vsekakor.
Tudi Shahid Bolsen, družbeni patolog, ki na svojem Yt kanalu izvaja izvrstne obdukcije zahodne družbe (in obupne razlage islama), je postregel z dosti bolj poglobljeno razlago Donaldovih norosti kot katerikoli domač novinar. Po njegovem se motijo tako tisti, ki vidijo mogočnega in hudobnega svetovnega policaja, ki dela, kar hoče, in so nad tem navdušeni, kot tisti, ki vidimo mogočnega in hudobnega svetovnega policaja, ki dela, kar hoče, in smo nad tem zgroženi. Venezuela je plašnica, kost za glodanje, ki omogoča svetovnim veljakom, da medtem, ko so žarometi usmerjeni tja, v ozadju delajo, kar hočejo. Že do te točke je njegovo seciranje bolj prepričljivo in seže globje od uradnih razlag. Ali res hočejo to, kar jim pripisuje Bolsen? Ne vem, jim pa njegovo blaznenje vsekakor ustreza, sicer bi ga ustavili. V nadaljevanju se Bolsen nevarno približa teorijam zarot o svetovni vladi v senci. A približa se izjemno verodostojno. V pomanjkanju boljših in bolj poglobljenih razlag dovolj verodostojno …
Javna občila imajo grdo navado, da se z novico ukvarjajo, dokler je novica. Po dveh ali treh dneh jo omenijo le, kadar imajo o njej nove podatke, ki so sami novica. V novice se ne poglabljajo, ker ni časa, v stare novice pa se sploh ne poglabljajo. Raziskovalni novinarji nikoli ne raziskujejo že znanega, ampak vedno nekaj, kar šele bo novica, ko bodo raziskali in objavili. Tako nas z mnogimi novicami puščajo lačne in žejne, polne vprašanj, na katera ni odgovorov. In kaj počnemo ljudje, kadar nas nekaj zanima, pa ne moremo razumeti? Če se ne moremo zanesti na podatke, zaupamo tistim, ki so bolj prepričljivi. To pa so tisti, ki nas bodo pustili z manj dvomi in neodgovorjenimi vprašanji. V takšnih razmerah nehamo iskati resnico, ker nam je nedosegljiva. Če ne moremo poznati resnice, uporabimo domišljijo. Iščemo, kje so bolj trdna tla pod nogami. Ta pa so lahko tudi pod teorijo zarot ali prepričljivo lažjo …