Članek
Sanjsko novo leto

Ko je po uradnem izpetju epidemije nastopila nova vsakdanjost, je bila z vsakim dnem manj vsakdanja. Najmanjši skupni imenovalci česarkoli so izginili. Bolj ko je izginjala Gaza, bolj je izginjala resničnost …

Objavljeno pred 4 urami

Čas covida je bil čuden, a se je zdel resničen. Okoliščine so se oprijemljivo spremenile. Ukrepi so se nas dotaknili. Oblastni fašizem je pritiskal na nas. Bilo je skrajno zoprno, a tudi stvarno. Celo Trump je bil takrat videti poslovnež iz mesa in krvi, ki je postal predsednik. Iz njega se je dalo posmehovati in ga napihniti v filmskega zlikovca.
A ko je po uradnem izpetju epidemije nastopila nova vsakdanjost, je bila z vsakim dnem manj vsakdanja. Vojna v Ukrajini nam je odprla oči za popolno nesposobnost javnih občil, da nas oskrbijo z dejstvi. Ruska, ukrajinska, evroameriška, protievroameriška in teorije-zarotniška 'dejstva' so nam kazala kot enakovredna. Novinarji in strokovnjaki so nam z njimi stregli ravno tako verodostojno kot 'prijatelji' na družabnih omrežjih in pivski bratci za šankom – in nam še vedno. Danes nismo glede te vojne nič bolj pametni kot takrat, ko je Gaza pretežno še stala.
Gaza nam je odprla oči za dvoličnost naših izvoljencev in nas samih, pa tudi za nepremostljive razlike med državami, s katerimi nas druži bratstvo i jedinstvo v EU. Policijsko nasilje, cenzura in politično preganjanje vseh, ki so izrekli žal besedo čez Izrael, so takšni kot v malopridnih državah iz filmov o Jamesu Bondu. Kot vihar so odpihnili naše predstave o tem, kaj je dobro in kaj zlo. Najmanjši skupni imenovalci česarkoli so izginili. Bolj ko je izginjala Gaza, bolj je izginjala resničnost …
Tako se je oblikovala osnova za doživljanje sveta kot v sanjah. Trump 2.0 ni prišel kot človek, ki bi se ga dalo ufilmiti, ampak kot B-filmski lik, na katerem ni nič človeškega. Scenarij, ki ga vsak dan udejanja, je bolj nor, kot katerikoli scenarij o ameriškem predsedniku v zgodovini filma. A še vedno je vprašanje, ali so bolj nora njegova dejanja ali odzivi evropskih politikov – naših izvoljencev – na njegova dejanja. Že z enim ali drugim je težko shajati, oboje hkrati pa je nevzdržno …
Med vsem tem izvemo, da bogataši danes obogatijo bolj, kot so obogateli včeraj, in manj, kot bodo jutri, ker podjetja kujejo dobičke na naših nakupih, banke na naših prihrankih, goljufi pa na naših naložbah … Izvemo, da EU gospodarstvo spet temelji na delu sužnjev, le da se jim zdaj reče »tuja delovna sila«, mi pa nanje gledamo kot na ne-ljudi – enako kot so ljudje na sužnje gledali nekoč … Izvemo, da so bili vsi dosedanji milijoni za orožje širom EU proč vržen denar, ker smo povsem neopremljeni, naše vojske pa nesposobne obraniti kogarkoli pred čemerkoli, zato moramo podvojiti stroške, da bodo imeli vojaki vsaj za burek, preden položijo vse te tanke in minomete pred noge prvemu človeku z našitki, ki bo prečkal mejo … Izvemo, da so brezlasi tipi s kapucami, ki pretepajo, podirajo z avti in streljajo mirne puntarje in udeležence prireditev, »fejst fantje«, antifašisti, ki imajo piknik, pa teroristična grožnja, ki terja posredovanje specialcev … Izvemo, da nam lahko odslej policaji kadarkoli vdrejo v stanovanje, ga premečejo in nas odvlečejo v zapor, ker je nek Rom nekomu pred neko gostilno stisnil kroše … Izvemo, da podnebje ni več vest, čeprav smo že 3 leta preko 1,5°C in bomo letos k ogrevanju prispevali več, kot smo lani, in manj, kot bomo naslednje leto … Izvemo, da so otroci, naša prihodnost: debeli, okorni, nepismeni, neustvarjalni, nerazgledani, neradovedni, sebični in nasilni; učiteljev pa ni več, zato jih nadomešča kdorkoli, ki je dovolj vase zagledan, da si upa stopiti v razred, čeprav nima pojma ne o snovi ne o poučevanju … In izvemo, da vedno več tega, kar izvemo, ustvari umetna inteligenca. Stvarnim lažem, s katerimi nas vedno bolj brezsramno zalagajo resnični bogati in vplivni, posledično pa z njimi zalagamo drug drugega, se pridružujejo lažne laži lažnih bogatih, vplivnih in nas samih …
… In vse to gre mimo nas, kot da se nas ne tiče, kot da se dogaja nekje drugje nekomu drugemu, kot da le sanjamo … In se bomo zbudili v svetu: v katerem cepiva niso težava, ampak rešitev; v katerem ruski zunanji minister Lavrov s toplim govorom otvarja muzejsko razstavo v Mariboru; v katerem Izraelci na leto pobijejo manj kot 1.800 Palestincev; v katerem je Trump le neuspešen poslovnež, prebogat, da bi lahko od tega bankrotiral, ki ga je povozil čas in ki ga nihče ne jemlje resno …
Ne bomo se. To je to. Resničnega in mirnega!

#EU #Rusija #Izrael #Ukrajina #Palestina #Gaza #Družba #Nasilje #Kolumne #GregorHrovatin #ZaMisli #NovoLeto #ZDA #Trump #Vojna