Kaj bi bil naslednji korak, če bi Rusija leta 2022 zavzela Ukrajino? Napad na baltske države in Poljsko? Počasi! Ne govorimo o ZDA, ki napadajo druge države, ko se kakšnemu predsedniku ali generalu sprdne, da bi rad 'rešil' svet. Putin je morda nor, ni pa neumen. Rusija bi se najprej utrdila v Ukrajini, zatrla upore in se lotila izkoriščanja naravnih virov. Spotoma bi pomalicala še druge pol Moldavije, kar bi bila za nas zgolj obrobna vest. Bi potem sledile baltske države? Morda, ni pa nujno.
Z zavzetjem Ukrajine bi imela Rusija v rokah most do Jadrana – preko Madžarske, Srbije in svojeglave Črne Gore, ki se je nedavno s slepe ulice v EU vrnila na prava pota. Tu bi imela nekaj let kaj početi. Skupaj s Kitajci bi gradila ceste, železnice in še kakšno pristanišče. Srbiji bi pomagala razstaviti razmajano BiH in v svoja nedrja zajeti bratsko Republiko Srbsko, pa tudi “zgodovinsko srbske” dele Kosova ali, še raje, kar celo Kosovo. Če bi se Putin zgolj delal, da opazi Makedonijo, bi jo zlahka pridobil na rusko stran. Lahko pa bi mu služila kot kolač na mizi, za katero bi se o sodelovanju pogovarjal s pravoslavnima Bolgarijo in Grčijo. Prva je v EU nevidna in nepomembna, drugo pa je EU gospodarsko uničila in jo še zdaj vztrajno drži pri tleh. Koliko bi jima morali ponuditi Rusija in Kitajska, da bi jima jedli iz rok?
Tudi z Albanijo bi se dalo kaj dogovoriti. EU komaj ve, da obstaja. Sodelovanje z njo bi šlo rahlo v nos le Italiji. A s tamkajšnjimi fašisti na oblasti bi se dalo pogoditi za 'pravičen' razrez tega kolača. Glede BiH pa bi se dalo pogoditi s Hrvati – prevzeli bi 'svojo' Hercegovino, bošnjaški preostanek pa bi si razdelili s Srbi. Ko bi bilo to opravljeno, bi lahko Hrvaško pojedla ponovno velika Madžarska in Srbiji odstopila tamkajšnje “zgodovinsko srbske” dele. Obkoljeno Romunijo bi se zdaj dalo kupiti brez kolačev, Slovenija pa bi lahko bila kolaček za Madžarsko in Italijo. Če bi slednja spet vplula v istrska in kvarnerska pristanišča, bi vse poti iz Moskve in Pekinga vodile v Rim. In vse to bi lahko Rusija speljala brez napada na članico Nata ali EU – te bi se spopadale zgolj med sabo.
EU bi vse to “zaskrbljeno opazovala”, izrekla kopico protestnih not, izglasovala nekaj deklaracij in “ostro nastopila proti”. Med zavzemanjem Balkana bi – odvisno od okoliščin – napočil čas tudi za baltske države, ki jih v EU ne bi nihče preveč pogrešal, le v Natu bi za njimi potočili kakšno solzo in si jo hitro obrisali. Medtem bi Rusi vedno manj na skrivaj krepili prijateljske in gospodarske vezi z Nemčijo. Poljska bi bila zadnji kolač – če bi Rusi ocenili, da si jo lahko z Nemčijo razdelijo, ne da bi si pri tem polomili preveč zob. Na vrsto bi prišla, ko bi bile ZDA tako zaposlene same s sabo, s Panamo, Kanado, Grenlandijo, Iranom, gradnjo riviere v izpraznjeni Gazi in kdo ve čem še, da za neko Poljsko ne bi imele časa.
A vse to je začasno padlo v vodo, ker so se presneti Ukrajinci tako ognjevito uprli in se še zdaj nočejo nehati pretvarjati, da niso Rusi, ampak nekaj drugega. Rusijo počasi spravljajo na kolena – vojaško in gospodarsko. Potiskajo jo v vedno večjo odvisnost od Kitajske. Zahodna Ukrajina, preko katere bi se dalo povezati Belorusijo in Madžarsko, je zanjo nedosegljiva, razen z raketami. A tudi če bi po čudežu prodrla do Balkana, bi bila Rusija zdaj prešibka, da bi tam rezala kolače.
A sedaj ji je sam Nato stopil nasproti. S pobebavljenim oboroževanjem vseh in vsakogar bo razsul gospodarstvo EU, povzročil negotovost in družbene nemire, še povečal število fašističnih vlad, sprožil kakšno državljansko vojno in tudi zahodni del celine pahnil v podoben kaos, kakršen že obvladuje ZDA. Vojna z Rusijo ga bo le še povečala. V veliki vojni se dogajajo nepredvidljive stvari. Države čez noč izginejo ali se pojavijo. Veliki narodi izgubljajo čezmorska ozemlja. Majhni narodi se razširijo in pridobijo državnost. Rusija mora samo vzdržati prvi napad, pa bo javno mnenje prestopilo na njeno stran. Figure na šahovnici se bodo nepovratno premešale.
EU je že z orožarskim pajdašenjem z Izraelom in zatiranjem domačih puntarjev proti genocidu dokazala, da je komaj kaj boljša od ruske vlade. Ko bo napadla Rusijo, bomo mi, Evropejci, postali agresorji in okupatorji. Bomo Slovenci voljno pristali na to, da smo topovska hrana v križarski vojni katoliških Romanov in protestantskih Germanov proti pravoslavnim Slovanom – v vojni, v kateri katoliški Slovani ne bomo odločali o ničemer, ampak bomo “imeli pravico” izpolnjevati ukaze. Bomo zvesti veri ali krvi ali bomo raje razpodili, zatrli vse požigalce slovenskih domov po spisku ter stali inu obstali na svoji zemlji, čeprav brez 'prijateljev'?
Rusija je zaradi lastnih napak izgubila možnost, da zmaga. A kot kaže, jo bo zaradi naših napak spet pridobila …