Neizvoljeni kani in kanice EU se pripravljajo na vojno. Glede na samovoljo, odločnost, ihto, odsotnost izračunov, nepripravljenost pojasnjevati, onemogočanje razprave ter brezbrižnost do javnega mnenja in dejanskih potreb družbe, je zadeva resna. Proizvodnja in nabava orožja se bosta povečali. Izdelano orožje se bo kopičilo. Vojakov bo več; slejkoprej bodo obnovili splošno vojaško obveznost tudi tam, kjer so jo že pred davnimi leti ukinili. In vsi ti vojaki bodo morali nekega dne nekje pričeti to orožje uporabljati, z njim ubijati in od njega umirati, sicer ves ta cirkus nima smisla. Liki, ki odločajo o tem, bodo čez 10, 15 let večinoma še živi in mnogi bodo še vedno odločali. Če bomo do takrat samo kopičili orožje in vojake, ne da bi jih uporabili, bodo izpadli neresni.
No, neresni izpadejo že zdaj. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske, Robert Glavaš, je v intervjuju za Večer nanizal kopico neumnosti. Vsaka zase morda lepo zveni, skupaj pa so povsem nesmiselne.
Zavezništvo Nato pripravlja »ukrepe, ki bi mu omogočili, da bi lahko zmagalo v morebitnem konfliktu z Rusko federacijo. Na podlagi tega je (…) prišlo (…) do priprave (…) načrtov za obrambo Evrope.« Smiselno: Rusija je nepredvidljiva in bi prav lahko napadla katero od baltskih držav, ki so v Natu, kar bi nas obvezalo, da ji priskočimo na pomoč. A zakaj bi jo napadla? Rusi že imajo dostop do Baltika. So tam naravna bogastva, ki jih v Rusiji primanjkuje? Izmenjavo naravnih bogastev se da v vsestransko korist rešiti s trgovino. Delajo grdo z rusko manjšino? Izboljšanje življenjskih pogojev za tri ruske manjšine bi EU stalo neprimerno manj kot oboroževanje za 5 % BDP – kar za Slovenijo pomeni skoraj 25 % proračuna. Ali gre nemara za namero, da mi, EU in Nato, napademo Rusijo? …
Načelnik spregovori tudi o obrambi Slovenije. Zakaj je potrebna okrepitev obrambe? Preden bi Rusija zaključila vojno v Ukrajini in si polizala rane, nato pa osvojila Litvo in iz nje prodrla do nas, bi minilo več kot dovolj časa, da se okrepimo. Že na Poljskem bi si polomila tistih nekaj preostalih zob, ki si jih še ni v Vzhodni Ukrajini in Litvi. In zakaj bi sploh rinila v naše gore in grape? Kaj bi pridobila, če nas zavzame? Je 'naš' Trst vreden takega samomorilskega pohoda? Ali nas morda ogrožajo sosede: Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska? Če nas, zakaj o tem ničesar ne vemo in z njimi plodno sodelujemo? Če nas ne, pa tudi Glavaš pri najboljši volji ne more najti nikogar, ki bi delal načrte, da zavzame Slovenijo …
Če ne pove, zakaj bi morali okrepiti obrambo, pa se razgovori, kaj vse zanjo potrebujemo. Potrebujemo »sisteme«, s katerimi »pokrijemo celo državo.« Zanj je »Slovenska vojska pripravljena toliko, kolikor je vsak državljan pripravljen prijeti za orožje in pomagati pri obrambi.« Načelnik bi vendarle moral vedeti, da je veliko načinov, kako pomagati napadeni domovini brez uporabe orožja, in da so nekateri med njimi veliko pomembnejši, učinkovitejši in cenejši od orožja … Pove, da »30 tisoč pripadnikov (…) ni dovolj, (…) ker bi bilo potrebno te ljudi nadomeščati,« s čemer prizna, da so oboroženci le kanonfuter. To še potrdi: »Vsako teritorialno poveljstvo bo imelo določeno število jurišnih odredov.« Vmes skrije izjavo, da »resolucija predvideva 10 tisoč pripadnikov v mirnodobni sestavi, danes pa nas je 7300. (…) Zdaj pa se moramo v državi dogovoriti, kako omenjeno razliko pokriti čim prej, ne šele takrat, ko bo kriza že nastopila.« Za načelnika je skorajšnja vojna gotovo dejstvo. Kaj ve, česar mi ne?
Ko ga novinar o tem vendarle blago povpraša, pa sledi preobrat: »Ali danes mislimo, da smo ogroženi samo, če bi ruski vojaki vkorakali v Mursko Soboto? Seveda ne, temveč smo že 10 let deležni napadov preko različnih sistemov hibridnega delovanja, kroži veliko dezinformacij, veliko je psihološkega bojevanja. V svetu je veliko terorizma, na katerega niti mi nismo imuni. Ne vemo, kdo vse pride v Evropo v migrantskih in begunskih skupinah. (…) V vojni med Izraelom in Iranom nismo videli enega vojaka na terenu. Lahko pride do onesnaženja vodnih virov ali izpada elektrike.« Opa, gospod se vendarle vsaj bežno zaveda, da živimo v 21. stoletju, kjer »jurišnih enot« ne sestavljajo vojaki s puškami, ampak programerji in upravljalci robotov, psihologi in oglaševalci, teroristi in vohuni, tehniki in kemiki. Navsezadnje so Rusi s takšnimi 'jurišniki' že zdavnaj prodrli precej dlje od Murske Sobote in osmešili našo protiobveščevalno službo … Zakaj bomo torej metali denar v puške, oklepnike in helikopterje, namesto v visoko šolstvo, znanost in tehnologijo? Zakaj bomo mesece urili pogrešljiv kanonfuter, namesto da bi že izurjenim študentom ponudili plače in delovne razmere, ki bi jih povsod drugod pogrešali? In zakaj ni bilo izrečene niti besedice o veliko cenejši gverilski obrambi, ki je na goratem in gozdnatem ozemlju proti močnejšim nasprotnikom dokazano učinkovitejša?
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske je novinarju ponudil obilo srhljivih iztočnic, a so ostale skrite v obsežnem besedilu. Pozornemu bralcu se odpre veliko pomembnih vprašanj, odgovore pa dobi zgolj na nepomembna. Tak vljudnostni klepet z enim ključnih ljudi v ključnem trenutku za našo prihodnost je novičok za resno novinarstvo. Še ruski novinarji bi intervju težko lepše obrusili. A oni ne morejo drugače, ker padejo z balkona. Ali torej naši novinarji ne smejo ali ne znajo več?