Kar se zgodi v rovtah, ostane v rovtah. Kar se dogaja v Ljubljani, pa postane vseslovenska težava.
Pomanjkanje nepremičnin za nakup in najem po dostopnih cenah ni vseslovenska težava, kot nas skušajo prepričati javna občila, ki domujejo v Ljubljani. Pomanjkanje nepremičnin za nakup in najem po dostopnih cenah je izrazita težava Ljubljane z okolico, obale in delov Gorenjske. Pomanjkanje nepremičnin za nakup in najem po dostopnih cenah je prisotno tam, kjer vedno znova izvoljeni državniki in občinarji že desetletja delajo vse, da bi privabili čimveč turistov. Kjer ni turistov, ni pomanjkanja nepremičnin za nakup in najem po dostopnih cenah. Prav tako jih ni tam, kjer je turistov ravno prav.
Težavo torej povzroča pretiran turizem. A rešitve zanjo nihče ne vidi v zmanjšanju števila obiskovalcev Ljubljane, obale in delov Gorenjske. Ne, zaradi tega, ker nekateri ljubljanski, primorski in gorenjski otroci srednjega sloja ne morejo na svoje, se mora na glavo postaviti vsa Slovenija.
Turistov naj kar bo vsako leto več. A kje bodo spali? Turist je navsezadnje prav tako stanovalec, le za kratek čas. In če hočemo, da pride in zapravlja, ne more živeti na cesti. Ponudba začasnih prenočišč ustreza povpraševanju. Te sobe, stanovanja in apartmaji niso prazni. V njih nekdo stanuje, torej služijo svojemu namenu. Je že kdo poskušal določiti delež turistov, ki v času potovanj oddajajo svoja stanovanja? Ne, ker bi to pokvarilo sliko oderuških najemodajalcev, ki odžirajo stanovanja domorodcem. Niso krivi turisti, ampak zgolj tisti, ki skušajo z njimi zaslužiti za ljubi kruhek.
Hotelirji se pritožujejo, da jim 'navadni' državljani s ponudbo prenočišč preko spleta kradejo posel. A res: hotel, ki ima utečeno oskrbo strank, množico sob in prihranek na količini, kjer tujci dan in noč delajo za majhen denar, tolče izgubo; nekdo, ki za nižjo ceno oddaja stanovanje ali predelan prostor v lastni hiši ter sam čisti, pere in morda pripravlja zajtrke za peščico gostov, pa kuje dobičke? Kdo lahko ponudi nižje cene? Kdo lahko z oglaševanjem privabi več gostov? … A hotelirstvo (kot tudi sobodajalstvo) pač ni posel, v katerem lahko imaš vsako leto višji dobiček; v najboljšem primeru imaš enakega kot lani. Za polnokrvnega kapitalista je to konec sveta, za navadne smrtnike, ki imajo vikend, stanovanje, garažo ali gospodarsko poslopje viška, pa spodoben in niti malo pretiran zaslužek.
Res je, da v Ljubljani, na obali in na Gorenjskem obstajajo kapitalisti, ki kupujejo, gradijo in nato turistom oddajajo vsako leto več nepremičnin, s tem mastno služijo in denar tlačijo v štumfe davčnih oaz. A večina ljudi, ki oddaja lastne nepremičnine – vikende, stanovanja in dele hiš, ki so jih predelali z lastnimi sredstvi – to počne ob službi ali v pokoju, da bi živeli malenkost bolje. Denar, ki ga zaslužijo, ne gre v lamborghinije in jahte ter ostane v obtoku v Sloveniji.
V mnogih zmerno turističnih delih države ti ljudje dejansko opravljajo dobro delo. Turistom nudijo, česar jim veliki ponudniki ne: bivanje med ljudmi, v majhnih mestih in slikovitih vasicah. Ti turisti kupujejo v krajevnih trgovinah, jedo in pijejo v krajevnih gostilnah, obiskujejo krajevne kulturne ustanove in prireditve, si pri krajevnih ponudnikih izposojajo opremo za šport ter najemajo krajevne vodiče. V te kraje kapitalisti pridejo zgolj s kakšnim glampingom za druge kapitaliste in bogataše, ki jim ponudijo tudi lastno 'krajevno' ponudbo. Domačini pri tem sodelujejo pod oderuškimi pogoji, če nočejo, jih nadomestijo Filipinci, denar pa gre v oaze.
In zdaj namerava država z izgovorom, da rešuje pomanjkanje nepremičnin za nakup in najem po dostopnih cenah, ljudem, ki od turistov dobijo prav toliko, kot jim nudijo, krepko skrčiti zaslužek. Turistom namerava otežiti dostop do krajev, kjer jih ni preveč – kljub temu, da tam mladi domačini brez večjih težav pridejo do strehe nad glavo. In kdo bo to izkoristil? Kapitalisti, seveda, ki bodo novonastalo praznino nadomestili s svojimi na hitro in poceni zgrajenimi hoteli, moteli, hostli in glampingi, v katerih bodo molzli turiste, lokalce in tuje delavce.
Bo to rešilo pomanjkanje nepremičnin za nakup in najem po dostopnih cenah v Ljubljani, na obali in na Gorenjskem? Pajade: kapitalisti, ki so doslej oddajali, bodo imeli odslej v lasti prazna stanovanja, obenem pa kupovali na novo zgrajena, da bodo ohranjali nedostopnost nepremičnin in dvigali njihovo vrednost. Mogoče bodo denar vložili tudi v kak hotel. Stanovanj za navadne smrtnike po cenah, ki ne omogočajo rasti dobičkov, prav gotovo ne bodo gradili.
Veliko bolje bi bilo uvesti davek na prazne nepremičnine – tako stanovanja kot poslovne prostore. Razpadajoče poslovne stavbe (Litijska v Ljubljani), trgovski centri, ki so mesta duhov (City in stari Mercator v Mariboru), zapuščene tovarne (MTT, Magna) in pozabljene gradbene luknje (Maks) kradejo ogromno prostora, kjer bi ljudje lahko živeli. A nova naselja kot po pravilu rastejo na kmetijskih zemljiščih – ker se kapitalistom pač splača.
In še enkrat jim je uspelo poglobiti in izkoristiti razdor med navadnimi ljudmi, ki smo drug na drugega ljubosumni in jezni zaradi drobtinic z njihove mize. Sovražniki mladih Ljubljančanov, ki ne morejo na svoje, niso nekdanje Murine šivilje na Goričkem, ki imajo v nekdanjem hlevu dva apartmaja, da jim ob bedni pokojnini ni treba krpati kraja s krajem, ampak tipi, ki gradijo stadione, kulturne centre, kopališča, kanalizacijske vode, železniško-avtobusne postaje, parkirne hiše pod starim mestnim jedrom ter prazne palače in naselja, kjer v vsakem petnajstem oknu gori luč.