Spolna vzgoja ni šolski predmet. Mogoče je tako bolje. Če bi bila, bi mnogim najstnikom priskutila spolnost. Že tistih nekaj ur, kolikor jim je milostno naklonijo, je strašljivih …
Prvo poglavje je raztelešenje spolnih organov. Bognedaj pokazati fotografij, kako zares izgledajo in kako zelo se lahko razlikujejo, pa so še vedno običajni. To bi bila pornografija. Ne, raje jim pokažejo slikarije dveh vzorčnih, a iz kože danih in razstavljenih mednožij. Privlačno … Za napol otroke – ki jih zanima predvsem, kako vzpostaviti odnos in ga razviti do okoliščin, v katerih bodo lahko te organe staknili – je res neobhodno védenje, kje so speljani jajcevodi in kako globoko v notranjost telesa se nadaljuje spužvasti del penisa. In če je to tako pomembno, zakaj mnogo teh mesarskih priročnikov obstoj ščegetavčka še vedno omejuje na bunkico na vrhu sramnih ustnic?
Drugo poglavje je zaščita pred nosečnostjo. Zakaj bi najstnike navduševali nad spolnostjo, če jih lahko z njo strašimo? Dajmo jim sluzaste kondome! Tu in tam naj jim kdo pokaže, kako se nataknejo, ni pa nujno! Sploh pa ni potrebe, da bi jih na nekaj pravilno nataknili sami in občutili, kako to gre. Očitno ima večji učni učinek, če se med odmorom z njimi igrajo in ugotovijo, da gre za zelo trpežne balone … Vsa ostala sredstva za zaščito pred nosečnostjo so namenjena dekletom. Treba jih je vstavljati globoko vase – v vagino, maternico ali pojesti – in lahko imajo hude stranske učinke. Ja, dekleta, a ni lažje in bolje, če enostavno ne seksate?
Sledijo spolne bolezni in slikovita predstavitev njihovih posledic. Desetletja stare fotografije iznakaženih obrazov in razpadajočih teles seveda niso pornografija … Učitelji pa ob obilici snovi bržkone pozabijo povedati, da jih te bolezni, če jih bodo slučajno dobili, spremenile v zombije le, če se ne bodo zdravili ali če bodo deležni zdravljenja na ravni 19. stoletja (kar slejkoprej bodo, a to je druga zgodba).
Šolarji na tej točki o seksu ne vedo nič več, kot so vedeli na začetku. To, da je treba spolni ud vstaviti v nožnico in na nek način iztočiti tisto reč, ki ni urin, v glavnem že vedo. Skoraj nihče pa ne ve tega, da tudi reč, ki jo iztakajo punce, ni urin. In ne izvedo. Čas je namreč za nosečnost. Treba jim je povedati, kako – po zanje še vedno skrivnostnem spolnem odnosu in izlivu – pride do oploditve jajčeca s semenčicami, kako se razvija zarodek, kako poteka porod, kako je vse skupaj tvegano za nosečnico in na kaj mora paziti. Milijon sluzastih kačic, ki se plazi vate … Morski konjiček, prisesan na notranjost luknje v tebi … Navzdol obrnjen glavonožec, ki mu iz popka štrli črevo in ki te brca … Zmečkan, krvav in masten kričač, trikrat večji od tvoje odprtine, iz katere ga iztiskaš več ur in v bolečinah, če ne gre, pa ti prerežejo trebuh in ga vzamejo ven … In potem se fantje sprašujejo, zakaj dekletom ni do spolnih odnosov, tako kot njim …
Če učnemu načrtu kljub vloženemu trudu še ni uspelo priskutiti spolnih odnosov dekletom, potegne iz rokava še zadnjega jokerja: spolno nasilje. Fantom – med katerimi se skrivajo vsi trenutni in bodoči spolni nasilneži – se navrže, da je treba biti do deklet spoštljiv in prijazen. Sicer pa je spolno nasilje težava deklet. Pazi na svojo pijačo v gostilni kot na punčico svojega očesa! Ne sedaj z neznanci v avto! Ne hodi z neznanci na samo! Ne zaupaj neznancem! Ne hodi sama naokoli! … Kot da vse raziskave ne kažejo, da so deklicam, dekletom in ženskam (pa tudi dečkom in fantom) najbolj nevarni znanci: družinski člani in njihovi znanci, sošolci in prijatelji, svečeniki, trenerji in učitelji, sosedje in šoferji … Kako naj se zavarujejo pred njimi?
In kako naj vedo, kdaj je spolni odnos nasilen, če ne vedo, kakšen bi naj sploh bil? Vstavljanje spolnega uda v vagino lahko poteka na veliko prijetnih in neprijetnih, vzajemnih in sebičnih, nežnih in grobih, želenih in neželenih načinov, ki se med seboj mešajo in prelivajo. O tem se je treba pogovarjati! Ter o tem, kako in zakaj pred spolnimi odnosi in med njimi vzpostaviti osebni odnos, ga razvijati, vzdrževati, poglabljati, razčiščevati, reševati in po potrebi razdreti. Treba jim je povedati, da lahko ta odnos korenini v zaljubljenosti, strasti, radovednosti ali zgolj priložnosti ter se razvije v ljubezen in prijateljstvo ali preprosto izpuhti. Vedeti morajo, da imajo osebe v odnosu različna pričakovanja in izhodiščna čustva, da odnos in njegov razvoj doživljajo vsak po svoje, da je potrebno dosti usklajevanja, sočutja, poslušanja, razumevanja in prilagajanja, če želijo imeti dober odnos. In kdaj je odnos dober? Kadar oba izpolnjuje in jima je v veselje. Kadar sta drug ob drugem sproščena, si lahko zaupata in si pokažeta tudi mehke točke. Kadar ju niti drug drugega niti spolnih odnosov ni strah … – To bi moralo biti prvo poglavje …