Evgenika je (na žalost) dokaj resna znanstvena veda, ki ljudi deli na bolj in manj vredne obstoja in razmnoževanja. Prizadeva si, da bi se večvredni razmnoževali čimbolj, manjvredni pa sploh ne. In kateri ljudje so po merilih evgeničnih znanstvenikov večvredni? Telesno in duševno zdravi, brez telesnih in značajskih hib, simetrični in pametni, z deli teles v pravih razmerjih in dostojnega vedenja, predvsem pa čistega in dobrega rodu. To pomeni, da tako oni kot njihovi predniki čimveč rodov nazaj pripadajo ustreznemu ljudstvu – praviloma tistemu, ki mu pripada preiskujoči evgenik – ter da je med njimi čimmanj nemoralnežev, zločincev, invalidov in duševnih bolnikov.
Žalostno dejstvo je, da se ljudi po teh merilih da deliti in vrednotiti. Mnogo ljudi to ljubiteljsko tudi počne že od pamtiveka. Pomembno pa je, kaj počnejo državni in mnenjski voditelji ter znanstveniki (Preberite si tale poetični spis o evgeniki na slovenski Wikipediji!). Od njih je odvisno, ali se ljudje družijo ali se drug drugemu izogibajo; ali sobivajo ali želijo drug drugega izničiti, zasužnjiti, izgnati ali iztrebiti.
Evgenika kot način vzpostavljanja odnosov med ljudmi je stara kot človeštvo. Brez vrednotenja določenih posameznikov ali skupin ljudi kot manjvrednih ne bi bilo vojn in zasužnjevanja, niti nasilja nad otroki, ženskami, invalidi in starci, pa tudi nad živalmi in preostalo naravo ne. Sodobna evgenika – tista, ki je svoj vrhunec doživela v nacizmu, arijski rasi, evtanaziji nemoralnežev, zločincev, invalidov in duševnih bolnikov ter holokavstu – pa je otrok evropskega razsvetljenstva. Razsvetljenstvo so Evropejci izumili, da bi sami pred sabo upravičili, zakaj je nadvse nujno z ognjem in mečem osvajati svet. Ker so evropska vera, kultura in način življenja najbolj razviti in najboljši, je tako rekoč dolžnost vsakega poštenega Evropejca, da manj razvitim ljudstvom širom sveta uniči vere, kulture in načine življenja ter jim zlepa ali zgrda vsili svoje. To šteje kot ravnanje iz dobrote in usmiljenja, Evropejci pa se zanj poplačajo s plenjenjem tamkajšnjih naravnih in kulturnih bogastev …
Nacisti so zadevo popeljali rahlo čez rob okusnega – ker so to počeli na domači celini, v Evropi. Kolonizatorske države – ki so iste reči brez težav počele v svojih kolonijah – so jih morale ustaviti. Prišel je trenutek streznjenja, trenutek, ko je bilo treba reči in napisati, kaj lahko ljudje počnemo drug drugemu in česa ne. Nastala je OZN, nastala je Deklaracija o človekovih pravicah – in kolonijam se je odprlo okno v času, ko so se lahko otresle kolonialne nadvlade Evropejcev. Ni šlo brez ognja in meča. Ni uspelo vsem. Tudi tiste države, ki se jim je uspelo osamosvojiti, so v glavnem ostale odvisne, zadolžene in izkoriščane. Kolonialno vlogo Evrope pa so prevzele ZDA, ki vse odtlej širom sveta nadzorujejo volitve, nastavljajo vladarje po svojih željah, po potrebi izvajajo vojaške udare in atentate, sprožajo vojne ter pozasebljajo vse, kar je vredno imeti. Evropa jim pri tem seveda zvesto drži 'ravbarsko', čeprav je občasno tudi sama žrtev njihovega šerifovanja …
Evgenika je – osramočena zaradi nacističnih zdravnikov, ki so jo izvajali v koncentracijskih taboriščih – začasno poniknila in med znanstveniki prešla v samopozabo. Evgenika kot način razmišljanja pa je ostala – najočitneje v učbenikih, knjigah in filmih za otroke (Juri Muri v Afriki) in mladino. Še 60, 70 let po vojni so tako rekoč vse nam dostopne vire znanja o neevropskih deželah in ljudeh ustvarili belci. Le internetu se imamo zahvaliti, da smo dobili dostop do tega, kaj o sebi (in o nas) mislijo drugi ljudje. Šele zadnjih nekaj desetletij vemo na primer, da so bili stari Egipčani, ki so zgradili piramide, črni, in da so bili črni tudi mnogi Kartažani, med njimi zelo verjetno Hanibal. A tega ne bomo našli v učbenikih …
Kaj je skupno mnogim med belci najbolj priljubljenim knjižno-filmskim sagam: Gospodarju prstanov, Puščavskemu planetu Dune, Vojni zvezd, Harryju Potterju, Da Vincijevi šifri, …? Rod, ki mu pripadajo junaki, in kri znamenitih prednikov, ki jo nosijo v sebi. Evropska družba je obsedena z rodom in krvjo. Pripadaš ji lahko samo, če si prave krvi, sicer si drugorazreden ne glede na zasluge. Priseljenec, nebelec in nekristjan bo vedno Neevropejec … Severnoameriški Indijanci so imeli – in še imajo – drugačna merila: zanje šteje, če živiš med njimi, govoriš njihov jezik in gojiš njihovo kulturo. Nekateri Indijanci po rodu in krvi so torej zanje manj njihovi kot nekateri Neindijanci. Naša krvna merila imajo za kolonizatorska … No, ZDA imajo zanje drugačne zakone kot za ostale Združenodržavčane. Za potomce sužnjev imajo iste zakone, a jih drugače uporabljajo. Svetlejšim črncem občasno odprejo ta ali ona vrata za belce. Temnejšim črncem in Indijancem so na stežaj odprta le vrata zaporov … ZDA imajo kastni sistem in apartheid. ZDA so dostojna naslednica Tretjega rajha …
Že stari Grki so bili nacistična družba. Atenska demokracija je bila nacistična demokracija, ki je izključevala sužnje, ženske in tujce. Rimljani so po nekaj stoletjih osvajanja in plenjenja podjarmljenim domorodcem podelili rimsko državljanstvo, a njihova naravna bogastva, pridelek in davki so se še vedno stekali v Rim ter porabljali za potrebe mesta in njegovih bogatašev. Če so se temu uprli, so njihov upor zatrli, njih pa zasužnjili. Edino, glede česar Rimljani niso bili nacisti, je bila vera; vsak je lahko gojil svojo, če je le spoštoval njihovo. A ko so postali kristjani, so nadoknadili vse za nazaj … Kristjani pač ne dvomijo, da so zgolj pripadniki njihove vere ljudje, vsi ostali pa manjvredna bitja, s katerimi je upravičeno početi karkoli. Grški, rimski in krščanski odnos do žensk pa je tako ali tako ljudsko izročilo, ki se je pričelo krhati šele po 2. svetovni vojni. Evropske ženske so se osvobajale in osamosvajale skupaj s kolonijami, njihov današnji položaj v zahodni družbi pa je primerljiv z današnjim položajem kolonij v zahodni družbi …
Evgenika s koncem 2. svetovne vojne torej ni izginila. Le preobrazila se je – in prenehala uporabljati svoje osramočeno ime. Ponoven vzlet pa je doživela z odkritjem DNK. 'Kri prednikov' je spet postala znanstveno dejstvo. Okvarjena DNK in DNK s predispozicijo za bolezni sta postali manjvredni od 'zdrave' DNK. Zarodne celice so postale sveti gral, spreminjanje DNK pa alkimija 21. stoletja …
Raziskave DNK so nam razkrile nekaj 'neprijetnih' dejstev. Dokazale so, da so se naši čistokrvni predniki v Evropi in Aziji rasno mešali z Neandertalci, Denisovanci in še enimi podobnimi neljudmi. Evropski znanstveniki so jih s stisnjenimi zobmi sprejeli v človeški rod. Sami pred sabo so zatajili, da najbolj čistokrvni homo sapiensi živijo v Afriki, belci pa smo vsi po vrsti mešanci. Njihovo stisko so nekoliko ublažila nova odkritja, ki so pričala, da so bili ti, khm, ljudje vešči lovci, krojači, gradbeniki, jamski slikarji, glasbeniki, morjeplovci in misleci, ki so pokopavali svoje mrtve.
So pa dobrohotni znanstveniki po zaslugi mešanja evrazijske in afriške DNK prišli na novo zamisel. Stoletja jih je peklilo, ker arheološki dokazi nedvoumno izkazujejo, da so se 'pravi' ljudje oblikovali v Afriki in se šele stotisočletja kasneje priselili v Evropo. Peščica evrazijskih polljudi (ob množici afriških) pa je prižgala iskrico upanja, da so morda tudi sapiensi nastali vsaj na Bližnjem vzhodu in se od tam odpravlili v Afriko zgolj na nekaj desettisočletij kratek kolonizacijski pohod, med katerim so se tako okrepili, da so lahko potem osvojili svet in ga očistili vseh slabših različic sebe …
In potem se čudimo, od kod se jemlje ves ta belski nacionalizem. Ne jemlje se; ves čas je bil tu, le da je svoje v glavnem izživljal na drugih celinah. Zdaj se vrača domov, da očisti družbo vseh socialistično-LGBT-jevskih multi-kulti izrodov, strne arijske vrste in se vrže v civilizacijski spopad s Kitajsko …