Kdo ve, kakšna je razlika med dolgotrajno oskrbo, osebno asistenco in pomočjo na domu? Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ne vedo. Menda niti nočejo vedeti. Če meniš, da ti pripada kaj od tega, se je najbolje prijaviti na vse troje in upati, da ti bo nekaj odobreno. Morda bodo strokovnjaki ocenili, da ti je. Morda bodo ocenili, da ti ni. Merila so približno tako natančna in zanesljiva, kot so bila nekoč merila za ugotavljanje, ali je neka oseba čarovnica. Razlike torej ne moremo najti niti s knapovskimi orodji …
Kot je navedeno na vladni spletni strani, DOLGOTRAJNA OSKRBA, »združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, namenjene osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.«
OSEBNA ASISTENCA »je zbir storitev, ki ljudem, ki v vsakdanjem življenju potrebujejo pomoč drugega, omogoča neodvisno in bolj kakovostno življenje. Storitve so prilagojene konkretnim potrebam posameznega uporabnika oziroma uporabnice, njegovim oziroma njenim sposobnostim, željam, pričakovanjem in življenjskim razmeram.«
POMOČ NA DOMU »je namenjena pretežno starejšim osebam, ki živijo na svojem domu, vendar se zaradi bolezni ali drugih težav povezanih s starostjo ne morejo več v celoti oskrbovati ali negovati sami, niti tega v zadostnem obsegu ne zmorejo njihovi svojci ali sosedje. S pomočjo na domu se nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu ter se tako posamezniku omogoči, da lahko čim dlje ostane v domačem okolju.«
Od teh treh se nekoliko razlikuje OSKRBOVANJE DRUŽINSKEGA ČLANA, podoblika dolgotrajne oskrbe, do katere so upravičene »osebe s težko ali najtežjo omejitvijo samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe, kjer gre za osebe s hudim kognitivnim upadom, nepokretne osebe, osebe s težko motnjo v duševnem razvoju in pa težko gibalno ovirane osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb,« ter jih, kot že naziv pove, lahko oskrbuje le družinski član. A tudi te osebe se zlahka najdejo v ostalih treh upravičenostih.
Kot da je besedila sestavil nekdo, ki sicer ureja horoskop … Kdor se najde, se najde povsod. Kdor se ne najde v enem, se tudi v drugih ne. Kje torej potegniti meje? Jih sploh vleči, ali bi bilo bolje v to čorbo vmešati še družabništvo, spremstvo in tolmačenje ter ustvariti eno storitev, ki se prilagodi potrebam posameznih upravičencev s posebnimi izzivi? Poskusimo oboje!
DRUŽABNIŠTVO je vključeno v vse tri oblike kot dodana vrednost ostalim storitvam (razen če je izvajalec sociopat, česar ne smemo izključiti). TOLMAČENJA so gluhi in naglušni zdaj deležni v obsegu 30 ali (študentje) 100 ur letno. Za tiste, ki ne potrebujejo drugih storitev, je to premalo. Za tiste, ki potrebujejo tolmača za sporazumevanje z izvajalcem dolgotrajne oskrbe, osebne asistence ali pomoči na domu, pa je še bolj premalo …
Za razliko od osebne asistence in pomoči na domu, ki ostajata omejeni na običajne bivalne razmere, bo dolgotrajna oskrba prodrla tudi za zidove hiralnic za starce in ljudi s posebnimi izzivi. Spremenila ne bo ničesar, razen da bo po njeni zaslugi hiranje dosti cenejše. A če ostanemo na varni strani zidov, lahko vlečemo razliko iz petnih žil, pa je med dolgotrajno oskrbo in pomočjo na domu ne bomo našli. Kvečjemu bi lahko bila, da si do pomoči na domu upravičen le doma, do dolgotrajne oskrbe pa tudi, ko greš po opravkih, na dopustu, izletu, potovanju in ko greš kam na obisk. A bojim se, da zakonodajalci za upravičence do enega ali drugega niso predvideli koriščenja teh osnovnih človekovih pravic (z izjemo opravkov), ki so za neupravičence samoumevne kot zrak. Če potrebuješ dolgotrajno oskrbo ali pomoč na domu, bodi lepo doma in pridno čakaj na smrt!
Uporabniki osebne asistence seveda lahko gredo ne le po opravkih, ampak tudi na dopust, izlet, potovanje in obisk … če izvajalcem na lastne stroške zagotovijo prevoz in bivanje ter jim uredijo delovni čas tako, da ne bodo opravili več nadur, kot je zakonsko dovoljeno. Obračunavanje dnevnic ni predvideno, a bi moralo biti. Ker ima večina ljudi s posebnimi izzivi prihodkov komaj dovolj za preživetje, so daljši odhodi od doma s polno oskrbo zanje tako dosegljivi, kot za navadne smrtnike Triglav. Obraze troedinega enega torej deli SPREMSTVO: pomoč na domu ga ne predvideva, dolgotrajna oskrba malo, osebna asistenca pa malo več.
Če smo zares pikolovski, bi morda našli še eno razliko: dolgotrajna oskrba in pomoč na domu se izvajata za uporabnika, a ne nujno skupaj z njim, osebna asistenca pa naj bi se vedno izvajala z uporabnikom, a ne nujno samo zanj. A temu pogosto ni tako. Nekateri osebni asistenti delajo samostojno, ker jih uporabniki niso zmožni ali voljni voditi, drugi uporabnikom vsilijo svojo voljo, tretji pa postanejo služabniki in hlapci za vso družino. V praksi se torej tudi osebna asistenca izvaja pretežno za uporabnika, a ne nujno skupaj z njim.
Z iskanjem razlik torej nismo prišli daleč. Poglejmo, s čem nam postreže čorba! Drobljenje storitev za ljudi s posebnimi izzivi na množico oblik in izvajalcev sicer daje obilo dela zaposlenim na ministrstvu in v vladnih službah, uporabnikom pa povzroča le preglavice. Zamislimo si obliko, ki bi ustrezala uporabnikom, preglavice pa povzročala uradnikom, ki so plačani za ubadanje s preglavicami!
Uporabniki storitev iz čorbe so bolj ali manj enakomerno razporejeni med prebivalstvo. Isto velja za ljudi, ki opravljajo ali so pripravljeni opravljati te storitve. Kaj bi se zgodilo, če bi te ljudi povezali? Raziskali bi, kdo potrebuje katere storitve in kdaj, ter kdo je usposobljen katere storitve izvajati. Nato bi jih seznanili in jim dali čas, da si vsak iz ene skupine izbere nekaj ljudi iz druge, s katerimi je pripravljen sodelovati. Izvajalce bi po potrebi doizobrazili za opravljanje zahtevnih postopkov, ki bi jih potreboval ta ali oni uporabnik. Potem bi potrebovali samo nekoga, da bi pravično sestavljal urnike in bdel nad tem, da zadeve lepo tečejo in da ne prihaja do izkoriščanja s strani uporabnikov, izvajalcev in svojcev.
Utopija? Nekoč se je nečemu podobnemu reklo “skupnost” …