Propad komunizma v začetku 90-ih so 'misleci' kapitalizma označili kot “konec zgodovine”. Ne le, da se zgodovinske reči odtlej dogajajo skoraj neprekinjeno. Tudi fašisti širom “Nikoli več!” sveta vznikajo kot gobe po dežju in obetajo izjemne letine zgodovine v prihodnjih desetletjih …
Veliko teh fašistov je odrastlo še za časa “zgodovine”. Nekateri so zasijali in zasloveli prav v trenutku, ko je luč demokracije obsijala vso Evropo. A kmalu jo je zatemnila toča, ki je pobila velika vzhodnoevropska podjetja. Vetrolom je odnesel kup zaposlitev. Sledila je suša služb za nedoločen čas. Prišlo je do erozije skupnega dobrega. Tajkuni so prestopili bregove. Zalila nas je poplava borznih špekulantov. Naša nakupovalna vročica pa iz leta v leto strmo raste … Zahod, ki je imel glede tega milejše podnebje, je medtem uklenil žled samocenzure in ideološke strpnosti do neumnosti. Iz epicentra, kjer sta se zrušila newyorška dvojčka, pa se je epidemija strahu, odpora, sovraštva, prezira in zaničevanja do teroristov, muslimanov, nebelcev in pravoslavcev razširila širom belskega zahoda … Ni boljših razmer za gojenje fašistov!
Zdaj se nam zdi, kot da so se naenkrat pojavili. Niso se. Ves čas so bili med nami, vidni pri belem dnevu in – predvsem v besedah – precej dejavni, vendar jih nismo jemali resno. Bili so neumni, predvidljivi in smešni, pogosto ujeti brez hlač in s prsti v marmeladi. Če so bili izvoljeni, jih je brezupna nesposobnost kmalu odložila na smetišče 'nezgodovine'. Samo trenili smo z očmi, pa jih je ta ista nesposobnost pričela odlagati v 'nezgodovinske' učbenike …
Fašisti na oblasti omejujejo svobodo in zapletajo pravila, ovirajo delo in otežujejo delovne razmere, zastrupljajo odnose in se vmešavajo v tuja življenja. Svet fašistov je svet, kjer je na vrhu en glavni, sledi mu četica zvestih, kopica podrepnikov, vojska uslužnih in ljudstvo oboževalcev. Vse ostale je treba zasužnjiti ali iztrebiti … Jasno je, da je veliko “ostalih” že kdaj pomislilo, koliko olajšanja bi prinesla smrt glavnega fašista. Pa bi ga res?
Če med zvestimi ni hierarhije, ampak drug drugega izpodrivajo, da bi bili čim bliže svojemu gospodarju, se bodo v primeru, da ta izgine, sprli in razleteli. A tega ni mogoče vedeti z gotovostjo. Morda je med njimi kdo z vodstvenimi sposobnostmi, ki jih ni pokazal, ker je bil zgolj izvajalec. Tak človek lahko zapolni praznino, s trdo roko naredi red med podrejenimi in postane še hujši fašist od preminulega. Zelo dobro vemo, kakšno moč ima dolgoletna in uveljavljena fašistična stranka. Biti eden od pomembnih članov in na ta račun dobro živeti je udobna drža za vse pomembne člane. Zakaj bi tvegali spor z nenadomestljivim, če niso zares željni oblasti? A kdo lahko z gotovostjo reče, da ni med njimi nikogar, ki je bolj sposoben, krut, priljuden in boljši govorec ter bi stranko brez težav popeljal na oblast in jo tam obdržal do resničnega konca zgodovine države? …
V nekaterih državah, kjer je glavni fašist že dolgo na oblasti ali izjemno priljubljen, bi lahko njegovemu umoru sledila državljanska vojna. Državljanska vojna ne prinaša koristi nikomur od teh, ki so sposobni naročiti in izpeljati uspešen atentat.
A zakaj niso ti ljudje glavnim fašistom pristrigli peruti, ko so bili še razmeroma nevplivni in nenevarni? Zakaj so jim dovolili, da razgrajajo, ustrahujejo, pretepajo, posiljujejo, izsiljujejo, goljufajo, kradejo in ropajo, vadijo streljanje in borilne veščine, se zaposlujejo v vojskah, policijah in varnostnih službah, izdelujejo in prodajajo oblačila, obutev, orodja in orožja za somišljenike, prirejajo koncerte in shode, se povezujejo v društva in stranke …? Očitno se 'demokratičnim' oblastnikom, gospodarstvenikom, bogatašem in drugim stricem ali tetam iz ozadja in ospredja niso zdeli nevarni. Najbrž so mislili, da so sami nenadomestljivi, da se bodo pogodili ali si te nasilne bedake celo navili okoli prstov. Morda menijo, da so fašisti dobri za posel.
Na kratek rok in za določene panoge fašisti seveda so dobičkonosni. A vsakdo z malo soli v glavi ve, da so na dolgi rok pogubni za vse ostalo. Pod fašisti si lahko bolj bogat, a si tudi manj varen, svoboden, sproščen, veder in celo zdrav ter bolj omejen pri svojih poslovnih in zasebnih odločitvah. Ne moreš izbrati in početi tega, kar je najbolje zate in za posel, temveč to, kar je fašistom najbolj všečno in sprejemljivo.
Rok, da se fašiste ustavi z nekaj policijskimi zaslišanji, popravnimi domovi in zapornimi kaznimi, je že zdavnaj potekel. Čas za “znoj, kri in solze” še ni napočil. Kako je torej najbolje ravnati s fašisti zdaj, da ne bo napočil? …