Kakšen je bil osnovni načrt stricev iz ozadja? Kje se je zalomilo? Kaj bi morala narediti Švarc Pipan, ko je doživela razsvetljenje, pa ni? Česa ne bi smela narediti, pa je? …
Spet imamo veliko afero. Spet imamo o njej veliko povedati: nešteto člankov, nešteto gostilniških nakladanj … Spet smo eni bolj pametni kot drugi. Spet brodimo po poplavi besed, iščemo puzzle smisla in jih zlagamo v sliko. Spet se nam zdi, da nam je vse jasno, da smo spregledali, da bo od zdaj naprej nekaj drugače … In spet zaradi obilice tega, kar se nam je razkrilo, ne opazimo, da je bistvo ostalo skrito …
Ja, nekaj stricev iz ozadja se je hotelo okoristiti z državnim denarjem. Najbrž so tudi se, kajti kupnina pravosodnega ministrstva za tisto razvalino prav gotovo ni več na računu prodajalca. Ob neznanem času na neznanem kraju se je razdelila stricem, in potem poniknila v kovčkih, sefih in nakupovalnih vrečkah njihovih soprog.
Ja, zaloteni so bili s prsti v marmeladi. Kot otroci so se čudili, od kod se je udejanila ta marmelada, in si hiteli brisati prste v notranjost žepov.
Ja, kriva je bila mama. Če bi jim dala žlice, bi vse ostalo čisto. In če jim ne bi zdaj pri odprtem oknu brala kozjih molitvic, ne bi vsi sosedje vedeli, da so sladkosnedi.
In to je vse, kar vemo. Ure govoranc in debel roman člankov so nam povedali samo to. Kakšen je bil osnovni načrt stricev iz ozadja? Kje se je zalomilo? Kaj bi morala narediti Švarc Pipan, ko je doživela razsvetljenje, pa ni? Česa ne bi smela narediti, pa je? … Kaj naredi človek na položaju, ko zaloti vplivne sodelavce in politične sopotnike z lepljivimi prsti? Jih ošteje in pospravi marmelado? Jim očita, da so se sladkali mimo njega, in iz užaljenosti zlije marmelado v stranišče? Prinese žlice in prtičke in se jim pridruži? Sploh pomisli, da bi jih prijavil, padel v nemilost, se tuširal v njihovi gnojnici in preostanek življenja preživel s slovesom izdajalca famiglie? …
Nič od tega nismo izvedeli. Strici iz ozadja so še vedno enako skrivnostni, kot so bili, le da so štirje od njih dobili imena in priimke ter izgubili telefone … Javnih občil ne zanimajo mafijski načrti. Ne sledijo poti denarja. Ko dobijo kost za obrekovanje, jo glodajo do onemoglosti in jim je španska vas, kaj se dogaja z mesom …
A takšen odnos imajo javna občila do skoraj vsega. Karkoli se zgodi, nam dajo na mizo ravno toliko podatkov, da nam lahko vanje udobno postrežejo z obrekovanjem, tega pa imamo potem polna usta tudi mi. Obrekujemo begunce ali nas v odnosu do njih, ne izvemo pa: kaj Zahod počne v državah, kjer se njihove poti začnejo; in koliko evrov vložimo v karkoli, kar bi jih zadržalo doma … Obrekujemo Ruse, ne izvemo pa, od kod jim orožje, če ga celotnemu Zahodu ne uspe proizvesti dovolj za Ukrajinsko vojsko … Obrekujemo Izraelce in svoje politike v odnosu do njih, ne izvemo pa, zakaj so Palestinci Zahodu že od konca 2. svetovne vojne odveč …
Kaj pa doma? Obrekujemo zdravnike, ne izvemo pa, kako poteka njihov delovni teden v javni ustanovi in na desetih zasebnih klinikah, ne da bi se ure prekrivale … Obrekujemo delodajalce, ne izvemo pa, kako jim gre zakonodaja na roke pri goljufanju … Obrekujemo šolnike, ne izvemo pa, zakaj smo v Sloveniji funkcionalno nepismeni, v nekaterih drugih državah pa ne … Obrekujemo podnebne puntarje ali omalovaževalce podnebnih sprememb, ne izvemo pa, kaj nas zagotovo in kaj zelo verjetno čaka v nekaj letih …
Vedno bolj podobni postajamo algoritmom iskalnikov in družabnih omrežij. Ti nam kar naprej bruhajo, kar že poznamo ali pa nas sploh ne zanima. Redko nam ponudijo nekaj drugačnega, kar nam razširi obzorja. Toliko reči je na spletu, pa smo nevedni glede njih, ker nikakor ne moremo izvedeti zanje, čeprav so nam na dosegu nekaj klikov …
… In toliko je reči na svetu, pa smo nevedni glede njih, ker nas ne zanimajo, če jih ne moremo uporabiti za obrekovanje …
Feb 18, 2024